Milijarderka zrasla na plečih otroških sužnjev

Milijarderka zrasla na plečih otroških sužnjev

(objavljeno v časniku Sedem)

19 letna Alexandra Andresen je bila pred kratkim proglašena za najmlajšo milijarderko do sedaj. Od očeta je namreč podedovala 1,9 milijarde dolarjev (približno 1,7 milijarde evrov). Kako pa je družina prišla do tega denarja pa je precej umazana zgodba.

Alexandra Andresen1

(Aleksandra Andresen se ukvarja tudi z dresuro konjev)

Norvežanka, ki v družbenih medijih pogosto objavlja svoje fotografije na luksuznih jahtah in dragih oblekah, je namreč hčerka Johana H Andresena (54), ki je lastnik podjetja Tiedemanns Tobaksfabrik. Podjetje je bilo največje tobačno podjetje na Norveškem s plantažami tobaka v Malaviju in Zimbabveju. Podjetje je sicer kupil njen pradedek leta 1849 in kmalu je (na hrbtih ‘sužnjev’) postalo eno najuspešnejših na svetu. Seveda multimiljarderji niso postali, ker bi skrbeli za svoje zaposlene na plantažah. Že pred časom so priznali, da na plantažah delajo tudi otroci mlajši od deset let. Na očitke so pri podjetju odgovorili samo, da se tega zavedajo, a ne morejo storiti nič. Prav zaradi tega so mnoge organizacije po svetu poskušale bojkotirati podjetje in od vlad zahtevati strožje ukrepe. »Andresenovi so v glavnem bogati, ker je njihovo podjetje odgovorno za trpljenje,« je že pred časom opozoril dr. Karl Erik Lund iz norveškega ministrstva za zdravje. Gospod Andresen se je na vse očitke odzval z molkom. Iz podjetja so samo sporočili, da nasprotujejo otroškemu delu in se od tega vprašanja distancirajo. »Poskušamo delovati v normah nadzora kvalitete izdelkov glede na dobavitelje,« so še sporočili s podjetja, kar dejansko pomeni, da jim je popolnoma vseeno, dokler je pač pridelek kvaliteten. Dejstvo pa je, da otroci (nenazadnje tudi drugi delavci na plantažah) garajo v tako rekoč nemogočih pogojih, tudi po dvanajst ur in več na dan, medtem ko Alexandra in njena sestra Katharina (20) uživata življenja milijarderjev na jahtah in hotelskih sobah, kjer nočitev stane tudi po več deset tisoč evrov.

 

PRODAJA PODJETJA

Leta 2005 je Johan Andresen sicer prodal del podjetja, ki se je ukvarjalo s tobačnimi izdelki in se tako rešil problematične veje. Takrat je dejal, da je to storil zaradi etičnih razlogov. Prodaja mu je prinesla preko 400 milijonov evrov. Njegov avtobiograf Knut Sogner je povedal, da je Johan podjetje prodal zaradi tega, ker je tobačna industrija zaradi vseh težav z raznimi zakoni preveč problematična, da bi se še ukvarjal s tem. Podjetje je sedaj preoblikovano tako, da se s tobakom ne ukvarja več. To je recimo vredno pohvale, a je to storil šele, ko je že v žep pospravil milijarde. Ko je Johan prodal del podjetja ga je takrat pozval Bill Gates, da denar nameni dobrodelnim ustanovam, a ga je Johan gladko zavrnil rekoč: »Gospod Gates, z vsem spoštovanjem, ampak pojma nimate kakšno ključno vlogo imamo nekateri privatni lastniki v državi kot je Norveška. Če vas ne moti, bom svoj denar obdržal. Če pa vas moti, pa se zaletite nekam.«

 

OTROŠKO DELO

Podjetje si je tako ali drugače sedaj opralo roke od otroškega dela. Nenazadnje niso niti slučajno edini, ki bi izkoriščali otroško delo. Na podoben način, se pravi na hrbtih otrok in tako rekoč suženjskih delavcev v državah tretjega sveta, je recimo zrasel tudi klan Kardashian. A potrebno je poudariti še en problem glede otroškega dela. Ko so razne organizacije, ki se proti takšnemu delu borijo, uspele zapreti nekatere tovarne v Aziji, so deklice in dečki pristali na cestah in najpogosteje končali v industriji prostitucije. To seveda izkoriščajo ljudje kot je Johan … Seveda je njim vseeno ali delajo otroci ali odrasli, pomembno jim je da dobijo svoj pridelek (izdelek) po čim nižji ceni. Delavci, pa naj bodo mladoletni ali ne, pa so tako ali tako potrošen material. Če ne bo hotel delati eden, bodo pač našli drugega. Starost pri tem ni pomembna. Ne smemo pozabiti, da so imeli pred ameriško državljansko vojno nekateri sužnji, pa naj se še sliši tako brezčutno, boljše pogoje za življenje kot mnogi delavci na severu. Lakota za te otroke je vsakdanjost in nekaj drobiža, ki ga zaslužijo na mesec lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Rešitev problema otroškega dela ne leži v preprosti prepovedi, ampak omogočanju normalnih zaslužkov njihovih staršev in ureditvi socialne države, ki bi poskrbela za sirote. Tega pa se tovrstni poslovni mogotci kot je Johan v glavnem na smrt bojijo, saj bi to pomenilo izgubo dobička. Ne vsega seveda, ampak verjetno svojih žepov ne bi mogli več nenehno polniti z milijardami, saj bi del tega denarja pač moral iti za ‘normalne’ plače zaposlenih. Ti otroci, ki dejansko svoja življenja preživijo na poljih, rudnikih, tovarnah in so ujeti v žepih Johanov, Kardashianov … nimajo tako rekoč nobenih možnosti, da se sami rešijo iz takšnega položaja. Če se morda tolažimo, da se to dogaja daleč stran od nas, moramo biti previdni, hitro se lahko tudi naši otroci znajdejo na drugi strani verige.

A boy carries bricks on his head at a riverside factory where mud is fired in kilns to produce building materials on the outskirts of Chad's capital N'Djamena, May 31 2008. Many children are used as cheap labour transporting bricks. REUTERS/Finbarr O'Reilly (CHAD) - RTX6DFE

Deček prenaša opeke v Čadu.

STATISTIKA

Dejstvo je, da trenutno po svetu obstaja več milijonov otrok, ki so prisiljeni garati v tovarnah, na poljih, rudnikih in tako naprej, za to pa ne prejemajo plač, ali pa so te tako majhne, da praktično niso vredne omembe. Po podatkih organizacije International Labor Organisation naj bi bilo zaposlenih 168 milijonov otrok. Je pa dober podatek, da se je število od leta 2002 zmanjšalo iz 246 milijonov. Približno 85 milijonov otrok dela v tako imenovanih nevarnih službah, kjer je velika možnost hudih poškodb in/ali zastrupitev. Med te štejejo tudi otroke, ki so prisiljeni v vojaške službe, teh naj bi bilo okoli 300.000. Največ otroške delovne sile je v Aziji, Pacifiku – 78 milijonov skupaj. 59 milijonov zaposlenih otrok naj bi bilo v podsaharski Afriki, okoli 9,2 milijona otrok pa je zaposlenih na Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki. 13 milijonov otrok je zaposlenih v Latinski Ameriki. Največ otrok dela v agrikulturni panogi, okoli 59 odstotkov.

 

NAJHUJŠA OBLIKA OTROŠKIH SUŽNJEV

Prav zagrozimo se lahko nad popolno brezčutnostjo oseb, ki se ukvarjajo s preprodajo ljudi. Leta 2015 so recimo iz Nepala po katastrofalnem potresu, v katerem je umrlo preko 8.000 ljudi, preprodajalci ugrabljali zapuščene otroke in jih prodajali na Kitajsko in druge države. Večina jih je končala v bordelih, nekateri pa pri družinah, ki so jih dobesedno zasužnjile za domača opravila. Preprodajalci ljudi pa otroke poskušajo svoje mreže tudi z obljubami o bogastvu ter, naj se sliši še tako nenavadno, z ljubeznijo. Tako se je v roke trgovca z belim blagom ujela Karla Jacinto iz Mehike. Ko je bila stara 12 let, se je zaljubila v 22-letnega moškega. Prepričal jo je, da je zbežala z njim. Sprva jo je zasipaval z darili, ni pa trajalo dolgo, ko se je morala začeti prostituirati. Povedala je, da je imela tudi do trideset strank na dan po sedem dni na teden. »Morala sem zapreti oči, da nisem videla kaj počnejo z menoj,« je povedala Karla. Leta 2008 je bila vendarle rešena in ocenila je, da jo je do takrat posililo okoli 43.200 moških. Ocenjuje se, da je na svetu okoli 4,5 milijona ljudi prisiljenih v prostitucijo in med njimi je največ žensk ter deklic. O tem gnusnem poslu je spregovoril tudi Gustavo, ki trenutno služi zaporno kazen zaradi ugrabitev in siljenja v prostitucijo. Povedal je, da je leta zvabljal deklice od njihovih družin in jih silil v prostitucijo. »Hitreje kot se zaljubijo vate in odidejo s teboj, prej začneš služiti denar,« je povedal Gustavo. »Zame so bile vir denarja, blago, ki sem ga kupoval in prodajal.« Gustavo sedaj prisega, da se je spremenil in svoje življenje želi posvetiti preprečevanju tovrstnega kriminala. »Deklice ne vedo, da se za masko princa na belem konju skriva pošast, ki jih bo vpeljala v svet prostitucije in izkoriščanja.«

Sledite in všečkajte:
Kalius.jpg

Zaradi luči v mestu se zvezde niso videle a vedel je, da so tam. Tihi, oddaljeni opazovalci, ki zapisujejo zgodovino in morda celo tkejo usodo.

Sledite in všečkajte:
Iz knjige Kalius
Geneza-manjša.jpg

Tako velik prostor je, če živiš sam v svojem srcu. Toliko lepote, toliko skritih želja, toliko temnih senc, ki se zvijajo med njimi.

Sledite in všečkajte:
Ali-mrtvi-sanjajo.jpg

»Je bilo res treba? Pravijo, da si dober. Kako boš sodil meni? Videl sem ljudi … drugače čisto normalne ljudi, ki so streljali ujetnike, posiljevali deklice, morili otroke, obnoreli z morijo, ki se je dogajala okoli njih. Prav in narobe ni več obstajalo.«

Sledite in všečkajte:
Style switcher RESET
Body styles
Color settings
Link color
Menu color
User color
Background pattern
Background image